Project Mass

Novo leto, nov jaz! Tako si večina zastavi cilje, ki si jih želi uresničiti v novem letu. Novo leto, nova priložnost. Recimo.. Čeprav se nekateri zmrdujejo iz teh zaobljub, se pa meni ne zdijo napačna stvar. V bistvu se mi zdi super, če imaš neko željo ter motivacijo po uspehu. Pa tudi če ne uspe..si vsaj poskusil, mogoče se iz tega kaj naučiš, doživiš neko izkušnjo.

Izgledajo vaše zaobljube skozi leta podobno?

Obiskanost fitnesov se z januarjem nenormalno poviša. Vsi si želijo shujšati! Meni sicer ni najbolj všeč nabasanost fitnesov, pa vendar je fajn, da ljudje začnejo malo bolj športati :) Škoda, se mi zdi, da se le redki odločijo za strokovno pomoč trenerjev in se raje s svojim "znanjem" odpravijo na pot do popolne postave. Ta pot se v večini primerov konča kaj kmalu, tako da se v sredini februarja fitnesi že lepo spraznijo na normalno obiskovanost:) Mogoče pa bo letos drugače! Bomo videli.. ;)

Tudi jaz sem napisal novoletne zaobljube. In meni dejansko pomagajo..sicer vse je v glavi seveda:) En izmed ciljev je prav tako "fitnes" narave.. Želim si zgraditi lepo postavo. Pojem lepe postave je seveda relativen. V mojem primeru gre za pridobitev puste mišične mase, kar pomeni ohraniti nizek procent maščobe (ali ga celo dodatno znižati) ter pridobiti mišično maso. Tisti, ki ste "delali na masi" verjetno veste, da je to izjemno težko oz. skoraj nemogoče, kajti ob povečanju mišične mase se v večini primerov poveča tudi delež maščobe. 

Ketonska dieta bi naj omogočala ravno to! Več mišic, manj maščobe! 

Odločil sem se, da bom poskusil. Zadal sem si 14 tednov aktivnih treningov na ketonski dieti. Odprl bom novo stran na blogu, kjer bom vodil dnevnik vadbe ter prehrane. Prav tako bom objavljal fotografije napredka, beležil počutje ter zanimiva opažanja. 

Da še na kratko opišem ketonsko dieto. Res ne maram besede "dieta". Vsaj v mojem primeru ne gre za dieto, ker nimam namena po 14.tednih prenehati s takim prehranjevanjem. Torej ketonski način prehranjevanja..recimo :D 

Da preidem k bistvu.. Za ketonsko dieto velja, da telo za energijo izkorišča maščobe v obliki ketonov. Poenostavljeno, ketoni so delci, ki v jetrih nastanejo iz maščobe. Kar se mi zdi ključnega pomena, je da možgani odlično delujejo, ko za "gorivo" uporabljajo ketone, medtem, ko srce, ledvice in črevesje delujejo celo bolje na ketone kot glukozo (OH). Torej počutje je tisto, ki igra veliko vlogo. In priznam, počutje je res odlično.

Na kar je potrebno biti pozoren je razmerje med hranili, ki mora biti približno 20:75:5 (B:M:OH) na obrok. Razmerje je pomembno, če želiš biti v stanju ketoze ter "uživati" v "ugodnostih" ki jih nudi ketoza (odlično počutje, zmanjšan apetit, nimaš "pošastne" želje po sladkem!, veliko energije...). Glede razmerja je, potrebno biti pozoren predvsem, da ne zaužiješ preveč beljakovin, kajti le-te se z glukoneogenezo razgradijo in pretvorijo v glukozo (sladkor), česar pa ne želimo. Torej maščobe, maščobe in še več maščob! ;)

Če primerjam s Paleolitskim načinom prehranjevanja, v bistvu ni veliko razlik, tako da mi "prehod" ni predstvaljal težav (s ketonsko "dieto" sem začel okrog božiča) . Glede hrane je potrebno izključiti krompir ter ostale gomoljnice oz. vso zelenjavo, ki vsebuje veliko OH, in je na paleu dovoljena. Po drugi strani pa so dovoljeni siri. Polnomastni seveda. 

Kar sem se naučil preko paleo prehranjevanja in se mi zdi pomembno, je uživanje kvalitetne hrane. Če je le možno, domačo-lokalno hrano (še posebej jajca in meso) ter zelenjavo z vrta, če je le možno, kot pravim.. Verjetno je dražje, še posebej če kupuješ BIO izdelke, vendar se mi zdi, da je zdravje zadnja stvar na kateri bi bilo potrebno varčevati.

Z "eksperimentom" sem začel pred približno 4. tedni. Ja, potrebno mi je bilo malo poguma, da sem to javno objavil, zato o tem pišem šele zdaj. Naj omenim, da vso hrano tehtam in se tako malo igram s številkami. Želim, da bo ta moja raziskava res kar se da natančna. 

Verjamem, da bo tako kot meni, tudi vam zanimiva moja pot do "popolne postave", zato spremljajte Project Mass! ;)

Dan v Firencah

Še malo se vračam v prejšnje leto. V decembrski Milano. Dolžan sem vam še zgodbo drugega kosa papirja-vozovnice iz Milana v Firence!

Kot sem pisal ves čas, sem si resnično želel izkoristiti čas preživet v Italiji. 2. decembra sem napisal objavo, kot nek uvod v prihajajoče se pestro obdobje. O prvem cilju sem pisal v predhodni objavi, zdaj so pa na vrsti Firence!

Takoj drug dan po objavi, sem se zjutraj odpravil na železniško postajo, ter si kupil karto do Firenc! Tudi vozovnica je bila občutno cenejša, v kolikor jo kupiš 14dni pred odhodom. Šele ko sem imel vozovnico v roki sem se začel zavedati...faaaak, v Firence grem! Val navdušenja :D ampak zdaj je bil problem čakat, da teh 14dni mine in, da končno lahko grem!

Dnevi v Milano minevajo res ekspresno, še posebaj v predbožičnem obdobju.Vse je seveda odvisno, če se znaš prepustiti valu pozitivne energije ter si dovoliti da te ponese. Še sreča res, da mi vse kar ima vonj po božiču vlije toliko energije. Nasmešek na obrazu kar ne zgine:)

Bogato opremljene stojnice pred Duomom..

..ter sam Duomo z ogromnim božičnim drevesom pred njim

Skoraj vsak dan sem si šel polnit baterije pred to veličastno katedralo, ki je v božičnem času sijala še bolj mogočno.

In evo nas, 14.december! Nedelja, 06.00, nikjer žive duše, vsi še spijo v Milanu. Samo en Slovenček poln energije s široko odprtimi očmi in ves navdušen hiti proti železniški postaji, hehe :D

06.35 smo krenili proti Firencam. Moja dogodivščina se je začela že tu, kajti potoval sem z družbo Italo. Italo velja za proizvajalca hitrih vlakov, ki dosegajo hitrosti čez 300km/h! Noro! 300km v eni uri in pol. Ravno sem hotel malo zadremati, pa smo že bili v Firencah ;)

Italijani so eni zaspanci! Ob prihodu v Firence, nekaj čez 8.uro..vsi še spijo. Redki lokali so odprti, mesto se počasi še prebuja. Sicer je bila nedelja, tako da naj jim bo.. Ta čas sem izkoristil tako, da sem si, kupil vodič, poiskal odprt lokal, si privoščil kavo s croissantom ter naredil plan za naprej.

Začel sem z ogledom Bazilike Santa Maria Novella, ki je postavljena tik ob železniški postaji. Že ta bazilika mi je dala vedeti, da se bom zaljubil v to mesto..

 

Glede na to, da je bila nedelja nisem mogel občudovati notranjosti bazilike. Škoda, kajti za baziliko Santa Maria Novella velja, da je poslikana z najlepšimi freskami v Firencah. 

Nič hudega, kajti že naslednji ogled, ki me je vabil k sebi je bila v bistvu glavna znamenitost Firenc. V središču mesta je že od daleč svojo moč kazala "velika" katedrala Santa Maria del Fiore s svojim stolpom Giotto. Ta mojstrovina velja za eno najbolj znanih stavb v Italiji. Prav tako je 3. na sveto po svoji dolžini. Zaradi zahtevnosti izgradnje kupole je bila dokončana 173 let po začetku gradnje. Dokončal jo je Fillipo Brunelleschi, s čim si je zagotovil večno slavo v Firencah. 

Nekaj časa mi je bilo potrebno, da sem se nagledal tega "čuda". Ampak sem užival :) 

Verjetno bi lahko cel dan preživel ob tej veličastni katedrali, samo kaj, če me je že par sto metrov naprej čakala tako imenovana galerija na prostem. Trg Piazza Della Signoria je tako ime dobil zaradi številnih znamenitih skulptur ter slavnih zgradb na enem mestu. Pozornost takoj pritegne prava trdnjava. Palazzo Vecchio je v bistvu mestna hiša, ki dominira nad trgom. Pred njo ponosno stoji in svojo moč kaže tudi slavni Michelangelov David!

Sicer gre za kopijo, ampak original si je moč ogledati v bližnji galeriji (v tem primeru galeriji v pravem pomenu besede - pod streho ;))

Ko sem se poslovil od Davida, sem bil namenjen na drugo stran reke Arno. Ravno prehod, oziroma most Ponte Vecchio velja za enega najbolj znanih mostov v Italiji. Je edini most v Firencah, ki je preživel nemško bombardiranje med 2. svetovno vojno. Že od nekdaj je znan po svojih mnogih zlatarnah z bogato ponudbo nakita, zlata ter dragih kamnov.

 

Na drugi strani Firenc me je pa čakala ogromna graščina Palazzo Pitti. Le-ta me spominja na Dunajski Schönbrunn, predvsem zaradi ogromnega parka, ki se skriva za palačo. 

V parke sem zaljubljen nasploh, predvsem zaradi odmika od mesta, odmika od življenja, kjer se lahko sprostim in za trenutek posvetim samemu sebi. 

 

Tako sem tudi tukaj malo spočil misli ter nahranil želodček:)  

Tak pogled se mi je odpiral med mojim kosilom iz Tupperwarea..težko se kakšna restavracija kosa z mojim to-go kosilom in takim razgledom;) 

Šele ko sem se najedel, malo umiril in užival ob pogledu, sem se začel zavedati kako utrujen sem.. Pol dneva je bilo za mano. Res sem bil utrujen, to so mi noge vztrajno dopovedovale. Vendar kaj, ko sem še toliko tega želel videti :D 

Ob vračanju nazaj proti središču mesta sem se ustavil v zanimivih trgovinah, privlačnih ulicah in tako se je kmalu začelo mračiti. Zadnja stvar, ki je bila na dnevnem redu, je bil božični sejem pred Basilico di Santa Croce. Prej sem še sicer skočil pogledat lučke pred katedralo :))

 

Ker sem neke vrste božični fanatik, sem od sejma mogoče malo preveč pričakoval.. Malce sem bil razočaran, predvsem zaradi tega, ker je bila večina izdelkov ter hrane nemškega porekla. Klobase z zeljem ter preste in podobno. Nič kaj ekstra božičnega, še manj pa Italjanskega..Mogoče me je pa celoten dan že toliko utrudil, da mi je malo zmanjkalo pozitive ;)

Basilica di Santa Croce

To malo razočaranje ni nič pokvarilo vtisa nad celotnem dnevom! Privoščil sem si še en Panzerotti  za konec ter se počasi odpravil proti železniški postaji. Na poti "domov" se me je "držal" nasmešek na obrazu vse dokler se nisem zavil pod odejo. S srcem polnim zadovoljstva sem lahko obkljukal še drugi cilj, ki sem si ga zadal:) 

Za mano je bil res čudovit dan v prečudovitem mestu!

Forza Inter!

Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega javljanja.. Še vedno sem živ, brez skrbi ;)  Ja, decembra sem bil bolj redkobeseden, a to iz preprostega razloga, ker se je toliko dogajalo. Vmes sem se vrnil iz Milana, preživel en lepših božičev ter vstopil v novo leto z res nepozabno družbo, ki je pričarala nepozabno zabavo. Še v Milanu pa sem pridno izpolnjeval svoje želje, ki sem jih navedel v prejšnji objavi. V bistvu, če poenostavim...užival sem! In to zelo!

Vstopnica za tekmo Inter:Udinese ter vozovnica Milano - Firence

Ta dva kosa papirja sta mi zagotovila trenutke, ki bodo v meni ostali za vedno. Kot pravi reklama za MasterCard - neprecenljivo :)

Če grem kronološko, lepo po vrsti.. Najprej se bom posvetil tekmi Inter:Udinese, oz. doživljanju le-te.

Že nakup same vstopnice v Interjevem official store-u mi je bil nekako poseben. V bistvu ne vem niti zakaj, ampak sem se počutil nekako, kot da bi bil del tega kluba. Pravi navijač! Najprej sem moral čakati dobro urco, da sem prišel na vrsto, za tem izbira sedežev. Za vsak slučaj sem se želel izogniti tistim najbolj gorečim navijačem. Zvečer pot do stadiona, kamor sem prišel v prepolnem avtobusu ostalih Interjevih navijačev.
Predvsem navdušen sem bil, kako domačini doživljajo dan tekme. V bistvu za njih to ni le tekma, ampak deluje bolj kot nekak praznik. Cele družine z majhnimi otroci, zavitimi v Interjeve šale se polni pričakovanj odpravljajo proti stadionu.

Stadion San Siro pred tekmo

Pred samim vstopom na stadion te tri krat pregledajo, vstopnica je personalizirana nate, tako da moraš svojo identiteto potrditi z osebnim dokumentom in šele takrat lahko prideš do svojih sedežev. Ko sem prišel iz "tunela" in se mi je odprl pogled na notranjost stadiona sem za trenutek samo obstal in z velikim, velikim nasmeškom na obrazu občudoval ter užival trenutek. Petje navijačev ter ooogromna notranjost te res impresionirata.

Stadion sicer ni bil poln, vendar je bilo vzdušje noro!

Zanimivo se mi je zdelo dejstvo, da je med publiko res veliko starejših navijačev. In pri njih se vidi tisti pravi italijanski temperament. Kako srčno doživljajo vsak trenutek tekme, vsako potezo nogometašev. Glede na to, da je tekmo Inter izgubil je bilo kar veliko "ta sočnih" :D Moram pa priznati, da sem se tudi sam vživel v atmosfero..kako se tudi nebi, ko slišiš navijanje iz 40.000 grl. Po tekmi je bilo prav možno čutiti jezo in žalost hkrati..ti navijači res živijo s klubom.

Ko doživiš nekaj takega, sem prepričan, da bi se dvignile kocine tudi takim, ki drugače ne spremljajo nogometa. Zame, ki sem odraščal z nogometom, in sem čutil to strast, pa je bilo res nekaj posebnega.