Že dolgo nisem pisal.
Pravzaprav...pisal sem veliko. Pisal predstavitve, se pripravljal za predavanja, pisal motivacijska pisma, delal zapiske za faks, pisal objave o prehrani.. pisal, pisal, tudi malo računal...vse za boljšo prihodnost. Vse zato, ker je tak proces skozi katerega enostavno moraš iti, da bi dosegel kaj v življenju. Postaviš si cilje in trdo garaš, da bi jih dosegel. Tak je vsaj recept za uspeh, kajne?
Je. Danes žal ni enostavne poti (vsaj za večino ne), da bi živeli življenje, kot si ga želimo.
In v zadnjem obdobju "sem bil priden". Delal vse po pravilih...postavil sem si cilje ter se trudil po najboljših močeh, da bi jih dosegel. In trud se povrne. Za mano je pol leta na katerega sem zelo ponosen. In to mi vliva ogromno pozitive ter želje po uspehu. Vere, da je kljub težkim časom, mogoče biti zadovoljen s sabo in s svojim življenjem.
Vendar nisem pisal. Nisem razmišljal. Nisem si vzel časa zase.
Cilj vsakega dne mi je, da le-ta mine kar se da produktivno. Da preberem kaj novega, da se naučim nekaj, kar mi bo v prihodnosti koristilo, se dobro pripravim na izpite, predavanja..skratka brez "zabušavanja". (Seveda, da si vzemem tudi čas za kvalitetno druženje s prijatelji:) )
In v tej želji po neki perfekciji sem pozabil nase. To sem se začel zavedati šele pred dobrim tednom dni. Imam namreč novo navado, da grem po večerji na sprehod. Telefon pustim doma in grem. Sam.
Danes sem legel na klopco in opazil "pobegli" balon, ki je počasi izginjal v višave. Bilo mi je zabavno mu slediti. Zanimalo me je kako visoko bo odletel, preden se bo spremenil v črno piko, pikico ter dokončno izginil. In nevede sem zaplaval z mislimi.. Končno v nek svoj svet. Po dolgem času prazna glava in nasmešek na obrazu. Brez razloga.
Končno trenutek, brez da bi razmišljal kako je treba narediti še to in tisto. Enostavno sem dovolil, da so misli spontano prihajale v mojo glavo, se nekaj časa zadržale ter odšle.
Vedel sem, da bom nocoj pisal :) Končno pisal!
...
Res je, da nas tempo življenja sili v "borbo" za boljšo prihodnost. In ni enostavno. Mladi se iščemo. Pridejo misli, ki prinašajo skrbi za prihodnost, negotovost o sedanjosti.. Vendar to je normalno, mar ne?:)
Seveda ima vsak željo uspeti. In prav je tako, vendar ne pozabiti nase. Življenje teče hitreje kot se zavedamo. Zato izberimo tak tok, kjer se lahko ustavimo za trenutek, se uležemo ter nasmejimo brez razloga ;)
