Dan v Firencah

Še malo se vračam v prejšnje leto. V decembrski Milano. Dolžan sem vam še zgodbo drugega kosa papirja-vozovnice iz Milana v Firence!

Kot sem pisal ves čas, sem si resnično želel izkoristiti čas preživet v Italiji. 2. decembra sem napisal objavo, kot nek uvod v prihajajoče se pestro obdobje. O prvem cilju sem pisal v predhodni objavi, zdaj so pa na vrsti Firence!

Takoj drug dan po objavi, sem se zjutraj odpravil na železniško postajo, ter si kupil karto do Firenc! Tudi vozovnica je bila občutno cenejša, v kolikor jo kupiš 14dni pred odhodom. Šele ko sem imel vozovnico v roki sem se začel zavedati...faaaak, v Firence grem! Val navdušenja :D ampak zdaj je bil problem čakat, da teh 14dni mine in, da končno lahko grem!

Dnevi v Milano minevajo res ekspresno, še posebaj v predbožičnem obdobju.Vse je seveda odvisno, če se znaš prepustiti valu pozitivne energije ter si dovoliti da te ponese. Še sreča res, da mi vse kar ima vonj po božiču vlije toliko energije. Nasmešek na obrazu kar ne zgine:)

Bogato opremljene stojnice pred Duomom..

..ter sam Duomo z ogromnim božičnim drevesom pred njim

Skoraj vsak dan sem si šel polnit baterije pred to veličastno katedralo, ki je v božičnem času sijala še bolj mogočno.

In evo nas, 14.december! Nedelja, 06.00, nikjer žive duše, vsi še spijo v Milanu. Samo en Slovenček poln energije s široko odprtimi očmi in ves navdušen hiti proti železniški postaji, hehe :D

06.35 smo krenili proti Firencam. Moja dogodivščina se je začela že tu, kajti potoval sem z družbo Italo. Italo velja za proizvajalca hitrih vlakov, ki dosegajo hitrosti čez 300km/h! Noro! 300km v eni uri in pol. Ravno sem hotel malo zadremati, pa smo že bili v Firencah ;)

Italijani so eni zaspanci! Ob prihodu v Firence, nekaj čez 8.uro..vsi še spijo. Redki lokali so odprti, mesto se počasi še prebuja. Sicer je bila nedelja, tako da naj jim bo.. Ta čas sem izkoristil tako, da sem si, kupil vodič, poiskal odprt lokal, si privoščil kavo s croissantom ter naredil plan za naprej.

Začel sem z ogledom Bazilike Santa Maria Novella, ki je postavljena tik ob železniški postaji. Že ta bazilika mi je dala vedeti, da se bom zaljubil v to mesto..

 

Glede na to, da je bila nedelja nisem mogel občudovati notranjosti bazilike. Škoda, kajti za baziliko Santa Maria Novella velja, da je poslikana z najlepšimi freskami v Firencah. 

Nič hudega, kajti že naslednji ogled, ki me je vabil k sebi je bila v bistvu glavna znamenitost Firenc. V središču mesta je že od daleč svojo moč kazala "velika" katedrala Santa Maria del Fiore s svojim stolpom Giotto. Ta mojstrovina velja za eno najbolj znanih stavb v Italiji. Prav tako je 3. na sveto po svoji dolžini. Zaradi zahtevnosti izgradnje kupole je bila dokončana 173 let po začetku gradnje. Dokončal jo je Fillipo Brunelleschi, s čim si je zagotovil večno slavo v Firencah. 

Nekaj časa mi je bilo potrebno, da sem se nagledal tega "čuda". Ampak sem užival :) 

Verjetno bi lahko cel dan preživel ob tej veličastni katedrali, samo kaj, če me je že par sto metrov naprej čakala tako imenovana galerija na prostem. Trg Piazza Della Signoria je tako ime dobil zaradi številnih znamenitih skulptur ter slavnih zgradb na enem mestu. Pozornost takoj pritegne prava trdnjava. Palazzo Vecchio je v bistvu mestna hiša, ki dominira nad trgom. Pred njo ponosno stoji in svojo moč kaže tudi slavni Michelangelov David!

Sicer gre za kopijo, ampak original si je moč ogledati v bližnji galeriji (v tem primeru galeriji v pravem pomenu besede - pod streho ;))

Ko sem se poslovil od Davida, sem bil namenjen na drugo stran reke Arno. Ravno prehod, oziroma most Ponte Vecchio velja za enega najbolj znanih mostov v Italiji. Je edini most v Firencah, ki je preživel nemško bombardiranje med 2. svetovno vojno. Že od nekdaj je znan po svojih mnogih zlatarnah z bogato ponudbo nakita, zlata ter dragih kamnov.

 

Na drugi strani Firenc me je pa čakala ogromna graščina Palazzo Pitti. Le-ta me spominja na Dunajski Schönbrunn, predvsem zaradi ogromnega parka, ki se skriva za palačo. 

V parke sem zaljubljen nasploh, predvsem zaradi odmika od mesta, odmika od življenja, kjer se lahko sprostim in za trenutek posvetim samemu sebi. 

 

Tako sem tudi tukaj malo spočil misli ter nahranil želodček:)  

Tak pogled se mi je odpiral med mojim kosilom iz Tupperwarea..težko se kakšna restavracija kosa z mojim to-go kosilom in takim razgledom;) 

Šele ko sem se najedel, malo umiril in užival ob pogledu, sem se začel zavedati kako utrujen sem.. Pol dneva je bilo za mano. Res sem bil utrujen, to so mi noge vztrajno dopovedovale. Vendar kaj, ko sem še toliko tega želel videti :D 

Ob vračanju nazaj proti središču mesta sem se ustavil v zanimivih trgovinah, privlačnih ulicah in tako se je kmalu začelo mračiti. Zadnja stvar, ki je bila na dnevnem redu, je bil božični sejem pred Basilico di Santa Croce. Prej sem še sicer skočil pogledat lučke pred katedralo :))

 

Ker sem neke vrste božični fanatik, sem od sejma mogoče malo preveč pričakoval.. Malce sem bil razočaran, predvsem zaradi tega, ker je bila večina izdelkov ter hrane nemškega porekla. Klobase z zeljem ter preste in podobno. Nič kaj ekstra božičnega, še manj pa Italjanskega..Mogoče me je pa celoten dan že toliko utrudil, da mi je malo zmanjkalo pozitive ;)

Basilica di Santa Croce

To malo razočaranje ni nič pokvarilo vtisa nad celotnem dnevom! Privoščil sem si še en Panzerotti  za konec ter se počasi odpravil proti železniški postaji. Na poti "domov" se me je "držal" nasmešek na obrazu vse dokler se nisem zavil pod odejo. S srcem polnim zadovoljstva sem lahko obkljukal še drugi cilj, ki sem si ga zadal:) 

Za mano je bil res čudovit dan v prečudovitem mestu!